Pri srečevanju ljudi in poslušanju njihovih zgodb ugotavljam, da veliko ljudi nima pod kontrolo lastnih misli in s tem lastnega uma. V prispevku ne polemiziram o tematiki kontrola versus spontanost, temveč o tem, ali se in koliko se ljudje zavedamo svojih misli. Na podlagi našega razmišljanja (ali odsotnosti razmišljanja) se namreč porajajo naša čustvena stanja in na podlagi naših misli gremo v akcijo in delujemo (ali ne delujemo) v zunanjem svetu v odnosu do drugih ljudi.
Način našega delovanja v zunanjem svetu in način našega odzivanja na dogajanje v zunanjem svetu vpliva na to, ali gradimo dolgoročne in kvalitetne odnose – to pomeni sodelovanje, konstruktivno in asertivno razreševanje napetosti in konfliktov v medsebojnih odnosih s ciljem sodelovanja in doseganja za vse vpletene pozitivnih rezultatov, ali pa delujemo iz lastnega ega po sistemu bitke za premoč in dokazovanja svojega prav in posledično rušimo medsebojne odnose in potenciale sodelovanja in ustvarjanja napredka.
Za izhodišče vzamem dejstvo, da človek današnje družbe še vedno v deležu 90% deluje avtomatsko, iz svojega podzavestnega dela, in se tako niti ne vpraša, zakaj pa jaz tako ravnam, odreagiram, mislim. To pomeni, da nam naša podzavest kroji 90% našega življenja.
Če smo zdravi in se dobro počutimo, če dosegamo zastavljene cilje in soustvarjamo dobre medsebojne odnose, potem teh 90% naše podzavesti niti ni problem. Problem imamo, če nismo zdravi in se slabo počutimo v življenju, če nismo zadovoljni in nimamo dolgotrajnih, iskrenih, vzajemno podprtih, zadovoljujočih odnosov. V takem primeru je dobro pregledati našo miselno sfero, prepričanja, zlasti tista, ki sedijo v naši podzavesti in do katerih se lahko velikokrat tudi sami dokopljemo preko redne samorefleksije, introspekcije ali opazovanja tistega, kar nam odseva življenje okoli nas.
Naše misli, naš um, naj nam bodo v pomoč pri ustvarjanju zadovoljujočega, zdravega in željenega življenja. Mi nismo naš um in ne naše misli, lahko pa prevzamemo vajeti nad njimi in zavestno izbiramo, katera naša misel/prepričanje nas podpira pri doseganju željenega stanja in katere so tiste naše misli in prepričanja, ki niso ustrezne in jih moramo zato spremeniti. Ker neustrezne misli pripeljejo do neustreznih rezultatov.
Da misli lahko spremenimo, jih moramo najprej opaziti, in tiste, skrite v naši podzavesti, ozavestiti. Do ozavestitve pridemo s samoopazovanjem. Svojo pozornost iz zunanjega sveta obrnimo bolj vase in začnimo z opazovanjem naše miselne sfere. Postanimo zavestni opazovalec samega sebe.
Za začetek zadostuje, da upočasnimo. Naučimo se živeti bolj počasi. Počasnost ponudi možnost, da zaznamo vzgibe, skrite miselne tokove, zaznave znotraj nas. Življenje je tudi prekratko, da bi ga (pre)tekli.
Ko upočasnimo, lahko gremo bolj zavestno skozi dan. Bolj se zavedamo tega, kar počnemo, pa naj bo to hoja po pločniku ali pogovor s sočlovekom. Bolj se zavemo notranjih vzgibov za naša dejanja in odzive na dejanja okolice. Bolj se zavedamo misli, ki šinejo čez naš miselni prostor, včasih tako hitro in tiho, da jih komaj zaznamo.
Dvakrat dnevno si podarimo pet min časa v tišini. Takrat zaprimo oči in opazujmo naše dihanje.
Zvečer pred spanjem si vzemimo deset minut časa za večerno introspekcijo; v mislih preglejmo naš dan od jutra do večera, kaj se nam je zgodilo, koga smo srečali, kaj naredili, kako reagirali, kdaj bili vznemirjeni in kaj nas je zmotilo, kje smo ravnali drugače, kot bi si želeli, in kaj lahko naredimo prihodnjič v taki situaciji.
Redno se sprehajajmo po gozdu, med drevesi. Naš telefon ostane doma. V družbi ali s fokusom na spletu težko opazimo tiste tihe lastne misli, ki vplivajo na naše počutje in nenazadnje kreirajo naš vsakdan. Kar mislimo, to postanemo in to si zgradimo. Ne pozabimo, da 90% naših miselnih vzorcev domuje v naši podzavesti, do katere nimamo neposrednega dostopa.
Bodimo pozorni, kateri neprijetni dogodki se nam ponavljajo skozi življenje ali kaj vidimo neprijetnega v našem zunanjem okolju. Če je kaj res hudo motečega, si postavimo vprašanje, ali obstaja možnost, da tole obstoji tudi znotraj nas, in katera miselna podlaga pripelje do takih neprijetnih stvari. Zunanji svet nam velikokrat reflektira naše notranje neustrezne in nerazrešene vsebine.
Zastavimo si vprašanje, ali okoli sebe vidimo lepoto in dobre stvari ali okoli sebe vidimo neprijetne stvari, moteče dogodke, moteče ravnanje in neprijetne lastnosti drugih ljudi? Zberimo pogum za iskren odgovor. Znotraj sebe se potrudimo spremeniti oziroma odstraniti tisto, kar nam onemogoča videnje lepote in dobrih stvari okoli nas.
Ko prepoznamo neustrezne miselne vzorce znotraj nas, jih lahko nadomestimo z bolj ustreznimi, bolj prijaznimi in bolj ljubečimi mislimi. Naše misli, naš um, nam najbolje služijo, če jih imamo na vajetih.
Ena najbolj učinkovitih poti za dostopanje do lastne podzavesti in naših miselnih vzorcev je meditacija. Dobro je, če meditacija postane naša vsakodnevna praksa.
Jaz ozaveščam in spreminjam svoje (neustrezne) misli. Ker mi je mar zame, za druge, za lepo življenje in svet. Počnete to tudi vi?