Visoko senzibilni ljudje zaznavamo več in bolj intenzivno, nekateri tudi čustvena in telesna stanja drugih ljudi. Intenziteta in načini doživljanja se znotraj skupine visoko senzibilnih ljudi seveda razlikujejo.
Intenzivno občutimo okolje, kar pomeni, da košček dobre čokolade nudi užitek lahko še celih nekaj dni po tem, ko smo ga zaužili.
Prijetnost in ugodje traja še dolgo po pogledu ali stiku z lepoto. Občutki in slike ostanejo z nami še dolgo po tem, ko so se dogodki že odvili. Odtisnejo se v naš spomin in veliko njih ostaja z nami za vedno. Življenjske zgodbe drugih ljudi, ki jih razberemo iz njihovih oči ali energetskega polja, nudijo vpogled v razumevanje človekovega življenja, v vzorce človeškega delovanja, mišljenja in tudi vpogled v zgodbe duš.
Čeprav radi beremo literaturo, v bistvu ne potrebujemo veliko zunanjih informacij na mentalni ravni, ker jih naš visoko občutljiv živčni sistem, pa tudi notranje vedenje, samodejno zaznava v pogledih, izrazih, počutju drugih ljudi, informacije pa lahko razbiramo tudi iz univerzalnega energijskega polja.
Zadeve najprej prečutimo in šele potem se prečuteno prevede do razumevanja, za kar potrebujemo nekaj časa. Zato ima veliko visoko občutljivih ljudi zelo dobro razvito telepatijo, prenos in branje misli, zaznavanje res-ni-ce oziroma najmanj potencial za vse našteto.
Zgodbo sogovornika razberemo, še preden jo sogovornik ubesedi, predvsem pa jo beremo na drugih ravneh in so besede zato velikokrat moteče in odveč. Uživamo v stanju (zgolj) biti in občutenju sebe in sočloveka, saj je bogastvo miru ali notranje tišine neprimerno bolj kvalitetno in obsežno od tistega v obstoječem hrupnem in kaotičnem zunanjem svetu. Prenos informacij v tišini poteka hitreje kot z besedami. Poleg tega besede velikokrat niso usklajene z resničnim stanjem človeka in lahko popačijo razumevanje. Visoko senzibilna oseba lahko v par sekundah doživi množino in intenzivnost občutkov, ki jih človek doživi pri gledanju vseh filmov v zadnjem letu skupaj.
Z enim pogledom, z enim dotikom, z eno barvo ali enim zvokom so visoko senzibilne osebe lahko »nahranjene« za cel mesec. Ko pogledajo v oči drugega človeka, se jim v trenutku razkrije ne samo njegovo trenutno počutje in trenutna življenjska zgodba, temveč velikokrat tudi vsebine njegove preteklosti. Preplavljenost s tako množino informacij kaj hitro lahko postane izčrpavajoča.
Za začetek zadostuje, da našo visoko senzibilnost prepoznamo kot izjemen dar, kot darilo manjši skupini ljudi v tem prostoru in času.
Potem lahko začnemo nase in našo izjemno lastnost gledati drugače, z razumevanjem in ponosom, pa ne zato, ker bi bili več kot drugi ljudje, ampak zato, ker smo bili izbrani za lastnost, ki nam omogoča precej bogatejše doživljanje življenja, za precej več-videnja in več-vedenja in za veliko več globine in kvalitete.
Po taki prepoznavi in hvaležnem zaobjemu svoje osebnostne lastnosti lahko načrtno pristopimo k oblikovanju svojega življenja tako, da lahko zadovoljno krmarimo skozi naše dneve in ostanemo pri tem vsaj dobro, najraje pa odlično. Potem seveda sledi faza učenja, deljenja izkušenj in dobrega spoznavanja sebe, v določenem trenutku pa morda tudi spoznanje namena, čemu smo bili s tako lastnostjo opremljeni, kaj slednja pomeni za našo osebno življenjsko pot in kako lahko z njo prispevamo v dobrobit človeštva. Po tem, ko smo dobro oskrbeli in opremili sebe, se razume.
